Strahovi

  ░S░T░R░A░H░O░V░I░

marsikdo se česa boji, tudi jaz. Bojim se na primer pisanja blogov, saj sem začetnica in nevem kako mi bo to uspevalo, ali bom imela dovolj bralcev, ali bodo teme koristne in zanimive za bralce... Bojimo se česa v otroštvu, pa kasneje v življenju vedno manj ali pa celo življenje. Nekateri se težko soočajo s strahovi in jih nekako ne premagajo, spet drugi pa se želijo soočati s strahom in ga premagati.

Jaz sama se bojim nekaterih stvari vendar jih vedno želim premagati in se naučiti poizkusiti določene stvari pa tudi, če me je strah. Večkrat kasneje ugotovim, da ni tako grozno, kot me je strah in da se ga da premagati, navaditi na določeno stvar in kasneje strah izgine ali pa ga imamo v sebi " v manjši količini." Kar sem želela povedati je to, da tudi, če te je strah se poizkusi s tem soočiti in ga premagati. Kasneje boš ugotovil, da te je lahko kakšne stvari še vedno malo strah vendar manj kot na začetku, saj se npr. z živaljo, ki te je strah, soočiš in ugotoviš, da ni tako grozna kot se zdi na prvi pogled. Vredno je poizkusiti, včasih je ok in premagamo določene strahove včasih pa kljub poizkusu obupamo in nas je pač celo življenje nečesa strah.

Ne verjamem, da ko kdo reče, mene ni ničesar strah, da je to res. Si rečem: " če te ni ničesar strah potem ti je pa vsaj pri kakšni situaciji, stvari ali živali neprijetno. Vsi imamo strahove, dvomim, da je nekomu lahko kar vse ok. Res je, da lahko, da so strah premagali, ampak se lahko v življenju kasneje pojavi npr. strah ali pa nova situacija, v kateri oz. pri kateri nam je neprijetno. 

˜”*°•.˜”*°• NAJPOGOSTEJŠI STRAHOVI •°*”˜.•°*”˜

- STRAH PRED VIŠINO:

tega se jaz kar bojim, ko grem npr na rašico na stolp razgledni alpa ful si želim it bungee jumping ampak vem, da bi se težko s tem soočila, ker je kar visoko, ko skočiš in bi bla čist presrana. Menim, da je tega po svetu veliko pač, da se velik folka boji višine npr. na stolpu, bungee jumping, ko je npr na vrhu gore, plezanje in podobno. Mislim in vem iz izkušenj, da se da to premagat... Zdej nebi opisovala kako, ker to bo vsak posameznik ubistvu mogu sam ugotovit kako se bo s tem soočil. Eni se lahko in to premagajo eni pa ne.

- STRAH PRED PAJKI:

To je res se mi zdi najbolj pogost strah. Poznam veliko ljudi, ki se bojijo pajkov. Nekateri samo velikih in nimajo težav s srednjimi in malimi nekateri pa vseh vrst, tudi majhnih. Sama npr se nabolj bojim suhih južin in pa kakšnih srednje velikih in včasih me je strah in res neprijetno ubiti kakšnega pajka zato za pomoč prosim starše ali pa prijatelje, če so z mano. Kadar pa ni nikogar v bližini pa se s tem soočim in kljub neprijetnim občutkom in strahu sama poskrbim za pajka, da ga ubijem čeprav me moti, ker ti lahko uide in pleza po tebi alpa pa ti še miga ko ga stisneš v robec. Jooj grozno res in neprijetno vendar sem se soočila s strahom in to nekako premagala oz. zelo zmanjšala strah pred tem. Večkrat sem probala ubiti tudi velike pajke in ugotovila da ni tako grozno, je pa še vedno zmeraj neprijetno. 

- STRAH PRED DOLOČENIMI ŽIVALMI

vsak se boji živali npr največ pajkov, kač, kuščarjev itd. In nekateri gredo takoj stran in jim je res bed spet drugi pa samo opazujejo in poskušajo ostati mirni če se le da...

SOCIALNI STRAHOVI

Mednje spada social anxiety. Gre za strah pred ponižanjem in izpostavljenostjo pred drugimi ljudmi. Običajno se razvije v puberteti in če ni predelana, lahko osebo spremlja celo življenje, kar je lahko velik problem kasnej v lajfu. Značilno je izogibanje dogodkov in stikov z ljudmi. Posebna oblika je glosofobija ali strah pred javnim nastopanjem.

Zelo pogost socialni strah je klovnofobija ali strah pred klovni, kar je po navadi krivo ko folk gleda filme alpa vidi nastopat klovna na npr. rojstnem dnevu ali pa na kakšen dogodku.

Nekateri se zelo neprijetno počutijo na odprtem, sploh na prizoriščih, kjer je velika masa ljudi. Strah pred tem, da bi bil na takem mestu prepuščen sam sebi, se imenuje agorafobija. Nasprotno, je klavstrofobija strah pred zaprtim, majhnim in utesnjenim prostorom.

STRAH PRED SVOBODO:

Večkrat se s tem spopademo, pa sploh ne vemo. Npr. ko se zavedamo, da moramo določeno stvar narediti čeprav je nočemo in jo delamo pa bi šli raje ven... Pa smo nekako prisiljeni biti v sobi in npr. delati za šolo, čeprav bi bili raje svobodni in bili zunaj celo popoldne. In nato nas je strah koliko dela nam bodo naložili v službi, šoli in koliko manj bomo zaradi tega prikrajšani za druge stvari, ki bi jih tisti trenutek raje počeli. To je čisto moja razlaga glede tega čeprav bom objavila tudi malo bolj iz neta, da boste lažje razumeli.

Čeprav sta natančna definicija svobode in njena pomembnost v družbi lahko predmet debate, je bil strah pred izgubo svobode zmeraj prisoten v človekovem umu. Kljub temu, da to sicer ni nekaj, o čemer bi venomer razmišljali, nam vseeno da misliti glede tega, kaj bi se zgodilo, če bi izgubili moč nad nadzorom svojih lastnih življenj. Ta strah se prične s povsem vsakodnevnimi dogajanji, kot npr. takrat, ko ste bili sami zaprti v svoji sobi, brez možnosti izhoda, dokler na primer ne dokončate domače naloge, ali pa na primer strah pred obvezo pri zakonu ipd. V tem okviru se pojavi vprašanje, ali je absolutna svoboda tudi najboljša za nas? Vsi smo že videli, kako ljudje sprejemajo slabe odločitve, ter se spraševali, če bi se drugi namesto njih odločili kaj boljše.

NEZNANO

Menim, da se vsakdo ustraši neke nove, tuje, njemu ne znane stvari. Tako otroci novega okolja npr. iz vrtca v šolo, nove vzg. ali učiteljice, kot tudi starejši. Lahko se ustrašimo okolja, nas skrbi, lahko ljudi in smo na začetku, previdni, sramežljivi potem pa lahko strah izgine. Pri nekaterih pa lahko dalj časa vstane, se težko prilagodi, mu ni všeč, mu je neprijetno dalj časa... No in tak človek, ki ima v sebi dalj časa strah pred neznanim potem odreagira počasi, določene stvari neupa narediti, odlaša in še pritisk od drugih ima, ker ga na napačen način ali z živčnostjo spodbujajo, zafrkavajo....

BOLEČINA

Vsi imamo strah pred tem, vendar enim pri določeni stvari izgine, ker se na to navadijo in vedo koliko močna je bolečina pri določeni stvari. Enim pa je še vedno, kljub temu, da vedo, neprijetno, moteče, jih je strah. Nekateri lažje potrpijo in imajo srednji prag pred bolečino, nekateri majhne, nekateri velik. Čisto odvisno od situacije...

In še in še bi lahko naštevali vendar je zaenkrat o tem dovolj, saj je tema malo neprijetna za vsakogar, a kljub temu upam, da vam je bilo napisano vsaj malo ok.
__________________________________________________________________________